Turno-smučarska oprema

TURNO SMUČANJE in TURNO SMUČARSKA OPREMA

Tako kot pri kolesarjenju in ostalih »outdoor« aktivnostih v zadnjih letih opažamo vse večje zanimanje in navdušenje nad turno smuko. Turno smučanje poteka po neurejenih in neoznačenih pobočjih izven smučišč za kar potrebujemo namenske turne smuči, turno smučarsko opremo ter dodatna gorniška znanja.

Zakaj turna smuka?

Turna smuka predstavlja obliko športne aktivnosti, ki vsakemu ljubitelju narave in zasneženih gora lahko ponudi najvišji nivo zadovoljstva. Umik v naravo, prelepi razgledi, »še nepopisana« zasnežena pobočja, iskanje miru in svobode so glavni razlogi, ki navdušene smučarje z urejenih smučišč vlečejo stran od žičniških naprav.

Kaj zajema oprema turnega smučarja?

Lavinski oz. plazovni trojček

Zakaj postavljamo plazovni oz. lavinski trojček na prvo mesto?

Snežni plazovi so ena izmed glavnih objektivnih nevarnosti, s katerimi se srečujemo na turni smuki oz. v gorah pozimi. V primeru, da se nevarnosti ne zavedamo ali jo zavestno zanemarimo le ta lahko postane subjektivne narave. Na vsaki turni smuči je zato pomembno, da imamo zadostna gorniška znanja, hkrati pa dosledno upoštevamo vse informacije, napotke in opozorila glede stopnje nevarnosti pred snežnimi plazovi.

Lavinski trojček sestavljajo lavinska žolna, sonda in lopata in so obvezen in nepogrešljiv del turno smučarske opreme v nahrbtniku slehernega turnega smučanja – seveda ob predpostavki, da opremo znate uporabljati!

Vse tiste, ki se s turno smuko šele spoznavate, prav tako pa vse izkušene »turaše« pozivamo, da znanje varnega gibanja v zasneženih gorah, ocene tveganja in reševanja izpod snežnih plazov na lavinskih delavnicah obnavljate vsakoletno!  

Turne smuči

V zadnjih letih trend narekuje širine turnih smuči nekje med 80 in 105 pod smučarskih čevljem. Smuči so postale lažje, bolj vsestranske in bolj plovne v pršiču oz. celem snegu.

Tako kot po spolu danes turne smuči lahko razdelimo približno na sledeče kategorije:

• »Speed-up« turne smuči
• Klasične in alpinistične turne smuči
• »All-mountain« turne smuči
• »Freetouring« in
• »Freeride« turne smuči

»Speed-up« turne smuči (širina pod čevljem 70-95mm) so namenjene vsem, ki na prvo mesto postavljajo hitro in agilno vzpenjanje. Večji poudarek je na nizki teži, mobilnosti in hitremu vzpenjanju, še vedno pa takšne smuči ostajajo dobro vodljive in stabilne na spustih.

Klasične in alpinistične turne smuči (širina pod čevljem 85-95mm) so vsestranske in agilne turne smuči, ki omogočajo dokaj lahkotno in hitro vzpenjanje, do izraza pa pridejo predvsem na najzahtevnejših terenih. So  bolj toge in nudijo odlično oporo tudi na najbolj strmih in tehničnih terenih.

 »All Mountain« turne smuči (90-100mm pod nogo) so odlična izbira za vse tiste, ki preprosto želijo odzivne in zanesljive smuči v vseh snežnih pogojih in na najširšem spektru snežnih podlag. Naj bo to turno smučarski pobeg, karvanje po urejeni podlagi ali lovljenje pršiča. Seveda so smuči na račun boljše vodljivosti in stabilnosti nekoliko težje od klasičnih turnih smuči.

»Freetouring« turne smuči bodo s svojo vsestranskostjo navdušile predvsem najzahtevnejše turne smučarje, ki svoje užitke iščejo bodisi na strmih in tehničnih terenih ali pri lovljenju prvovrstnega pršiča (nekje med 100-110mm pod nogo). Pri širini nad 100mm pod čevljem še vedno veljajo za sorazmerno lahke in okretne turne smuči, ki svoj pravi karakter pokažejo pri večjih hitrostih in daljših zavojih.

 »Freeride« in »Big Mountain« turne smuči (pod čevljem med 95 in 120mm) so prva izbira za vse, ki največ užitka iščejo v lovljenju globokega pršiča oz. novozapadlega snega. Kljub širini sorazmerno lahke in igrive med drevesi in izredno odzivne in stabilne smuči na odprtih pobočjih in ob največjih hitrostih.

Turne in freeride vezi

Princip uporabe oz. delovanja turnih vezi deluje na sistemu dveh funkcij. Prva, ki turno vez loči od alpske je hoja navkreber, druga pa seveda preklop v način smučanja. Za lažjo hojo navzgor se namreč petni del vezi dviguje, v načinu smuke pa je le »zaklenjen« oz. fiksen kot pri alpski vezi.

Na trgu trenutno obstajajo trije tipi turnih vezi:

• Klasične »PIN« oz. tehnične vezi pri katerih je prednji del turno smučarskega čevlja vpet z dvema »pinoma«, zadnji – petni del je ob hoji povsem prost, v načinu smučanja pa le tega vpnemo v dve kovinski paličici, ki imata sidrišče v utoru petnega dela turnega smučarskega čevlja. Glavni prednosti »PIN Tech turnih vezi« sta nizka teža in naraven način hoje.
• Hibridne vezi so v prednjem delu zasnovane po sistemu »PIN« tehničnih vezi, petni del pa pri smuki navzdol ponuja klasično vpetje kot npr. pri alpski vezi. Hibridne vezi so v primerjavi s klasičnimi težje je pa prenos sile v smuči zato toliko boljši.
• Pri turnih vezeh z okvirjem sta prednji in petni del vseskozi povezana. Pri hoji navzgor tako dvigujemo »celotno« vez skupaj s smučarskim čevljem. Za uporabo turnih vezi z okovjem ne potrebujemo turno smučarskega čevlja s PIN sistemom vpetja, sama vez je težja od zgoraj omenjenih in je ne priporočamo za daljše ture, je pa cenovno bistveno ugodnejša.

Turno smučarska obutev

Bistvena razlika med alpskim in turno smučarskim čevljem je preklop med funkcijo smučanja in hoje (»ski/walk«). Turno smučarski čevlji tako v načinu hoje omogočajo bistveno večjo rotacijo zgornjega dela školjke za lažjo in udobnejšo hojo navkreber. Večina turno smučarskih čevljev ima profiliran podplat za lažjo in stabilnejšo hojo v visokogorju prav tako pa je nanje moč namestiti avtomatske dereze. Tako kot pri hoji navkreber nam morajo turno smučarski čevlji pri spustih nuditi zadosti udobja, opore in dober prenos moči, da je turna smuka lahko v vseh segmentih užitek.

Skoraj vsi turno smučarski čevlji danes uporabljajo »PIN« sistem vpenjanja, tako kot pri alpskih pa je tudi turne čevlje moč razdeliti po trdoti oz. FLEX INDEX-u. izkušeni turni smučarji in fizično bolj pripravljeni  bodo posegali po čevljih s FLEX-om med 110-140, rekreativni in manj izkušeni pa se bodo spogledovali z mehkejšimi čevlji trdote pod 110 FLEX-a.

Kože za turne smuči

Kože za turne smuči oz. »psi« se namestijo na drsno stran turnih smuči. V smeri »naprej« oz. v smeri vzpona omogočajo drsnost, v nasprotni smeri pa nudijo oprijem in stabilnost. Kože na smuči namestimo s pomočjo zanke spredaj in zatiča zadaj na repih turnih smuči. Kože je po večini potrebno tudi odrezati na primerno dolžino in širino izbranih smuči pri čemer je potrebno le te »odrezati« tako, da so robovi smuči vidni in jih kože ne smejo prekrivati.

Večina turnih kož danes je izdelana iz mešanice moherja in najlona kar daje kožam dober kompromis med drsnostjo, oprijemom, obstojnostjo in seveda ceno.

Glede sistema pritrjevanja kože danes lahko ločimo klasične z lepilom ali hibridne. Pri prvih je je ob pospravljanju potrebno med kože namestiti mrežico in zasedejo več prostora, pri hibridnih mrežica ni potrebna v nahrbtniku pa zavzamejo manj prostora. Prednost kož z lepilom je, da je le tega moč obnoviti, hibridne pa ob nepravilni uporabi lahko postanejo neuporabne.

Turno smučarske palice

Tako kot pohodništvu in gorskem teku so tudi pri turnem smučanju palice nepogrešljiv del turno smučarske opreme. Turno smučarske palice naj bodo dvodelne ali enodelno hkrati pa naj imajo nameščene večjo oz. velike »zimske« krpljice za lažje in stabilnejše premikanje še posebej v globljem snegu. Turne palice imajo tudi daljše po večini gumirane ali penaste ročaje za lažje in optimalnejše rokovanje pri različnih nakloninah in prečenjih pobočja.

Plazovni nahrbtnik

Plazovni oz. lavinski nahrbtnik v zadnjih letih postaja nepogrešljiv del turno smučarske opreme še posebej pri vseh turnih smučarjih, ki največ užitka najdejo v novozapadlem snegu oz. pršiču ali visoko v zasneženih gorah. Seveda nam plazovni nahrbtnik ne sme dajati lažne varnosti in občutka, da smo pred snežnimi plazovi z njim varni!  

V primeru sprožitve plazu nam lavinski nahrbtnik omogoča sprožitev zračne blazine, ki nas ob pravočasni sprožitvi in pravilnemu gibanju (plavanje) bodisi ohrani na površju ali prepreči globlje zasutje kar posledično olajša reševanje.

Za klasično enodnevno turno smuko priporočamo nahrbtnike velikosti nad 25 litrov, da bo prostora zadosti za vso potrebno dodatno opremo, rezervna oblačila ter hrano in pijačo.

Poznamo 2 sistema:

• Mehanski sistemi na kartuše
• Elektronski sistemi z akumulatorjem / superkondenzatorjem

Mehanski sistemi za svoje delovanje potrebujejo kartuše, ki jih je po vsaki uporabi/prožitvi potrebno zamenjati. Prednost Alpide 2.0 kartuš pred ostalimi je nižja teža, cena in preprosto rokovanje. Elektronski (npr. Alpride E1 in Alpride E2) ob enem polnjenju omogočajo tudi več prožitev, so občutno lažji a seveda tudi dražji od mehanskih.

Srenači

Za lažje, bolj sigurno in varnejše vzpenjanje po trši ali poledeneli podlagi kot dodaten pripomoček uporabljamo srenače, ki predstavljajo nekakšne »dereze za smuči«. Srenače na turne vezi vedno natikamo pod pobočjem, ki ga nameravamo premagati, nikoli pa sredi pobočja, ker je to početje ob poledeneli podlagi nevarno.

Smučarska oz. alpinistična čelada in zaščitna očala

Tako kot pri večini športih na prostem je tudi pri turnem smučanja čelada bistvenega pomena vsaj pri spustih oz. pri smučanju samem. Seveda naj bo le ta na glavi tudi na zahtevnejših in strmejših vzponih še posebej v grapah in žlebovih kjer obstaja še izdatnejša možnost nevarnosti.

Pri turnem smučanju lahko uporabljamo klasično smučarsko čelado ali pa se ozremo po specifičnih modelih za freeride, alpinistično ali klasično turno smuko. Takšne čelade so lažje, bolj zračne, po večini pa imajo predpripravo tudi za čelno svetilko in odstranljiv notranji izolativni del, ki ga z veseljem »pogrešamo« na spomadanskih turnih smukih, ko so temperature že občutno višje.